alternatetext

Pisarna

Manj tiskanja, energetsko učinkovitejši tiskalniki

Cilji

Indikator zelene vrednosti

Ekološki odtis, energetska intenzivnost:Ko res morate tiskati, uporabite recikliran papir, okolju prijazen toner in črno črnilo. Prav tako lahko zmanjšate velikost pisave in poskrbite, da uporabljate energetsko učinkovit tiskalnik.

Pojasnilo

Ko gre za oglaševanje projekta ali podjetja, na splošno velja, da je "bolj zeleno" vse poslati na splet, kot pa natisniti na papir. Vendar to ni nujno vedno res.
Čeprav se tiskani papir morda ne zdi najboljša možnost, papirna industrija danes sprejema izjemno odgovorne ukrepe glede proizvodnje, distribucije in recikliranja. Papir, proizveden po merilih ekološke učinkovitosti, je del pozitivnega in trajnostnega kroga CO2, ki se še naprej shranjuje tudi v lesnih in papirnih izdelkih. Z recikliranjem papirja in podaljševanjem življenjske dobe izdelkov iz papirja pomagamo, da ogljik dlje časa ne pride v ozračje. In ko posadimo nova drevesa, se odstranjevanje CO2 začne znova (CEPI, FAO). Po podatkih FAOSTAT 2015 je delež lesa, namenjenega za papir, le 13 %. V Evropi prihaja iz zasajenih gozdov, s katerimi se gospodari v skladu s smernicami FAO za odgovorno gospodarjenje z zasajenimi gozdovi, ki so vir okolju prijazne obnovljive energije. Različni certifikati zagotavljajo njegovo poreklo in resnično trajnost. Poleg tega je papir eden redkih resnično trajnostnih izdelkov, če pomislimo, da izvira iz lesa, naravnega in obnovljivega materiala. Po podatkih družbe Ecofys je sektor tiskarstva, papirja in celuloze eden najmanj odgovornih za emisije toplogrednih plinov, in sicer z 1 % emisij v primerjavi z 29 % emisij v predelovalni industriji. V Evropi vsak od nas vsako leto porabi 156 kg papirja. Ta količina papirja proizvede 100 kg CO2 ali toliko, kot bi ga proizvedli pri prevozu 800 km s standardnim evropskim avtomobilom (Evropska komisija, 2015). Čeprav je res, da se 72 % evropskega papirja reciklira, je prav tako res, da so primarna vlakna potrebna za proizvodnjo nekaterih vrst papirja in ohranjanje papirnega cikla, saj reciklirana vlakna po več uporabah propadejo. Zato je pomembno, da papir recikliramo in se prepričamo o izvoru papirja, ki ga kupujemo. Elektronska industrija je odgovorna za 2 % svetovnih emisij, kar je enako emisijam letalskega sektorja na svetu (GeSI SMARTer2020: Vloga IKT pri spodbujanju trajnostne prihodnosti (poročilo za leto 2015)). Poleg tega proizvede približno 41 milijonov ton elektronskih odpadkov iz računalnikov ali pametnih telefonov (UNEP, 2015), ki jih večinoma ni mogoče reciklirati. Po podatkih organizacije Greenpeace so bile storitve "v oblaku" leta 2014 na šestem mestu po svetovnih potrebah po energiji, leta 2020 pa naj bi te skokovito narasle na več kot 63 %. Po Googlovih podatkih eno samo spletno iskanje ustvari 200 miligramov CO2. Morda se zdi malo, a če pomnožimo s 1000 iskanj, je proizvodnja CO2 - 20 gramov - enaka proizvodnji srednje velikega avtomobila, ki prevozi 1 km. Švedska študija je izračunala, da lahko branje na papirju povzroči 20 % manj emisij CO2 kot branje na spletu. Oseba, ki v Evropi bere papirnati časopis, porabi ekvivalent 28 kg CO2 na leto, medtem ko bi spletni bralec za 30 minut na dan porabil 35 kg CO2 (Švedski kraljevi inštitut za tehnologijo). Za proizvodnjo 200 kg papirja, kar je povprečna letna poraba evropskega državljana, je potrebnih 500 kWh. To je enako, kot če bi bil računalnik vklopljen 5 mesecev. In ko so računalniki izklopljeni, strežniki porabijo povprečno 4,5 kWh na leto (Švedski kraljevi inštitut za tehnologijo).

Raziskava, ki so jo opravili na državni univerzi v Ohiu, je pokazala, da učenci, ki berejo besedila z računalnikov, težje razumejo besedila, menijo, da je vsebina manj zanimiva in prepričljiva, kot učenci, ki isto besedilo berejo na papirju. Dokazano je bilo tudi, da branje na spletu zmanjša hitrost branja za 30 % in da bralec poskuša z računalniškega zaslona prebrati čim manj besed, zato se tudi razumevanje in pomnjenje vsebine zmanjša za 50 % (Research by Ohio State University). Papir zagotavlja arhiviranim podatkom zelo dolgo življenjsko dobo za razliko od digitalnih datotek, ki jih je treba nenehno posodabljati, da se zagotovita njihova celovitost in možnost vpogleda. Francoska nacionalna knjižnica je morala v letu 2007 vložiti dobrih 8 milijonov evrov za posodobitev elektronskih formatov, ki se uporabljajo v arhivih. Po vsem tem lahko zaključimo z ugotovitvijo, da moramo pri obravnavi te teme upoštevati več dejavnikov. Po eni strani moramo poskrbeti, da bodo izbrana orodja (papir, elektronske naprave in uporaba oblaka) izhajala iz učinkovitega proizvodnega cikla, da bodo čim bolje ohranjena in odstranjena na najmanj škodljiv način za okolje. Po drugi strani pa moramo, če naučeno uporabimo za projektno dokumentacijo ali izdelavo brošur in oglaševanje projekta, razmisliti, kako bomo to uporabili. Kakšna je funkcija teh dokumentov? Razmislite tudi o svojih ciljnih skupinah: za mlade je lažje pošiljati elektronska sporočila ali objavljati oglaševanje na spletu, saj jih boste na ta način najverjetneje dosegli. Po drugi strani pa je starejše ljudi lažje doseči s tiskanim papirjem.
Ne pozabimo, da tudi dokumenti, brošure in oglaševanje, ki se hranijo v digitalnih mapah, porabljajo energijo.
Največkrat se pojavlja težnja, da se shranijo vse različice pripravljenih brošur, tudi tiste, ki se ne uporabljajo več. Ali so potrebne? Če obstaja dokončna različica, zakaj so v mapi shranjene vse druge? Poleg tega, da kopičenje arhivov povzroča emisije CO2, lahko naredite tudi napako in pošljete napačno različico brošure. To se lahko zgodi, če je arhivov preveč in ni jasno, katera od njih je končna različica. Shranjevanje vsega (vseh različic: novih, starih, dobrih in slabih) v oblaku ima lahko poleg porabe energije in emisij tudi druge posledice. Na primer, dokumenti, shranjeni v oblaku, so lahko izgubljeni, če strežnik zgori. Ali ne bi bilo bolje imeti vse natisnjeno?
Res je, da se zdi, da je v oblaku vse trajnejše, vendar lahko tiskanje na recikliran papir zagotavlja dodatno varnost, saj je tudi v malo verjetnem primeru izgube spletnih podatkov še vedno na voljo papirnata različica.
Če povzamemo:

PREDNOSTI/SLABOSTI ukrepa

Prednosti: Slabosti:

Certificirano

Ni certificirano

Povezava do koristnih virov

GeSI SMARTer2020: vloga IKT pri spodbujanju trajnostne prihodnosti gesi.org
www.fao.org
Kalkulator ogljičnega odtisa HP za tiskanje www.hp.com
www.twosides.info
footer